Tenerifi – Guanči – Piramide v Guimarju

Tenerifi so največji in najbolj naseljen med sedmimi otoki v Kanarskem otočju.

Na otoku velikem 2.034,38 km2 živi približno 900 tisoč prebivalcev, glavno mesto Tenerifov pa je Santa Cruz. Otok je vulkanskega porekla in je nastal pred 7 do 3 milijoni let. Današnjo obliko pa je dobil pred približno 800 tisoč leti. Njegov največji in najvišji vulkan Teide je obenem tudi najvišja gora Španije. Dviga se 3.718 m nad morjem.

Guanči

Tako se imenujejo staroselci otoka Tenerife. Sledi njihovega bivanja na tem otoku kažejo na to, da so tam prebivali od približno 1500 let p.n.š. pa vse do španske kolonizacije v začetku 15. stoletja.

Ime Guanči izhaja iz njihovega poimenovanja človek = “Guanč” in Tenerifi = “Činet”. Dobeseden prevod bi pomenil “Človek s Tenerifov”. Starejše sledi, ki jih je v 50-ih letih p.n.š. na tem otoku našla ekspedicija Mauretanskega kralja Jube II., so ostanki velikih stavb, ki so izvirale iz časov daleč nazaj, toda o teh stavbah niso našli nobenih pisnih ali ustnih sledi. Sodeč po raziskavah španskih zgodovinarjev, ki pa zaradi želje po prikrivanju zgodovinskih dejstev niso zmeraj najbolj pravilne, so Guanči v času okoli 600 let p.n.š. živeli v jamah, uporabljali lončevino in se prehranjevali z lovom ter s pridelovanjem zelenjave in sadja. Jezik Guančev ni preživel, so pa zgodnji raziskovalci, predvsem Rimljani, govorili in pisali o tem, da je njihov jezik zelo podoben jeziku Berberov, ki so takrat živeli pretežno na območju današnjega Maroka, Tunizije, Alžirije, Libije ter še nekaterih severno afriških dežel. Tisti, ki so opisovali Guanče, so zapisali, da so bili dolgih svetlih las, rjavo rdečkaste polti, moški fizično zelo močni, njihove ženske pa izjemno lepe. Bog in Kreator Guančev se je imenoval Ačaman, Mati Sonce pa Čaksiraksi. Imeli so več bogov. Eden od njih, nasprotje njihovega Boga in Kreatorja Ačamana, je bil Guajota. V času Guančev je otok Tenerife bil razdeljen na devet kraljestev in imena teh pokrajin so se obdržala vse do danes. To so Daute, Adeje, Abona, Ikod, Taoro, Guimar, Takoronte, Tegueste ter Anaga.

Piramide

Na celotnem Kanarskem otočju je kar nekaj zelo starih in zanimivih zgradb. še najbolj zanimive so terasaste piramide, podobne tistim iz Mehike, Peruja in stare Sumerije.

Najbolj ohranjenih je šest, dokaj strmih piramid s pravokotno osnovno ploskvijo pri vasici Guimar na Tenerifih. Zgrajene so iz črnih vulkanskih kamnin, brez uporabe vezivnih sredstev. O njihovem izvoru se arheologi in zgodovinarji ne morejo zediniti. Nekaj španskih znanstvenikov je celo prepričanih, da sploh ne gre za piramide, ampak preprosto za “kamnite terase”, ki so nastale, ko so kmetje na kup metali kamenje. Thor Heyerdahl, znameniti norveški etnolog in raziskovalec, ki je s splavom Kon Tiki iz Južne Amerike odplul na otočje Tuamotu, je bil zagovornik druge teorije. Trdil je, da so piramide pri Guimarju zagotovo zgradili ljudje, ki naj bi pri tem uporabljali tehnike podobne tistim, ki so jih uporabili pri gradnji piramid v Mehiki, Peruju in v stari Sumeriji. Piramide na Tenerifih bi tako lahko bile delo “popotnikov”, ki so davno pred Kolumbom prepluli Atlantik in pristali v Ameriki, saj Kanarski otoki ležijo ob najhitrejši pomorski poti med Evropo in Ameriko.

Zanimivost teh piramid je, da so poravnane z zimskim in poletnim solsticijem. Še en dokaz, da je veliko piramid, če ne že vse, povezanih z astronomijo. Ena od Guimarskih piramid, pravzaprav kompleks več piramid, je popolnoma poravnan s sončnim zahodom ob poletnem solsticiju. Ko v tem času pogledamo vzdolž daljše stranice proti zahodu, lahko vidimo celo dvojni sončni zahod. To se zgodi zaradi edinstvenega roba stene planine, za katero sonce zahaja. Ko sonce že zaide in obarva nebo z rdečo barvo, se le-to pojavi še enkrat, pod spodnjim robom nekakšnega zoba na strmini, osvetli pokrajino in takoj za tem ponovno zaide. Na vse terasaste piramide v Guimarju se da povzpeti po bolj ali manj strmih ploščadih, ki so vse obrnjene proti zahodu. To kaže na ceremonialni namen teh piramid.

Kaj reči o starosti in namenu teh piramid? Starogrški raziskovalec in zgodovinar Herodotus v svoji knjigi Melpomene omenja, da so Feničanske ladje, v imenu Egiptovskega faraona Nechoa, v času okoli 600 let p.n.š. obplule celotni Afriški kontinent. Omenja tudi, da so Feničani poznali Kanarsko otočje že v času okoli 1100 let p.n.š. Iz obdobja, ko so Feničani pluli okoli Afrike, izvira tudi na Tenerifih najdena mumija. Način mumificiranja pa sovpada z metodo, ki so je uporabljali v Egiptu v času 26-e dinastije, torej 600 let p.n.š. Staroselci na Tenerifih, Guanči, so večkrat okvalificirani kot primitivno ljudstvo, ki je živelo v plemenih, katera niso imela zgradb, temveč naj bi živela po pečinah. Kako potem obrazložiti dejstvo, da so imeli urejeno vodenje svojih devetih pokrajin, da so imeli monarhijo, plemstvo, da so se ukvarjali s kmetovanjem, obrtjo, gozdarstvom …? Plemiški stan je omogočal nošenje dolgih las in pa mumificiranje telesa po smrti. Zanimivo pa je, da naziva plemič niso podedovali ampak so ga tekom življenja lahko pridobili glede na osebne lastnosti in dejanja. To, da so živeli po pečinah, ki so bile sicer ločene na tiste za plemiče in za ostale, še ne pomeni, da je nek narod na nižji stopnji civilizacijskega razvoja. Če popolnoma odmislimo t.i. zahodne standarde, po katerih merimo razvitost nekega naroda, potem lahko dovolimo tudi dejstvo, da za nekatera ljudstva razvitost ne pomeni le novodobna tehnologija, nafta, rakete, internet, orožje ipd.